Veliko bolezni je bolj pogostih pri starejši populaciji. Sem spada tudi demenca, za katero v Sloveniji trpi več kot 30.000 ljudi. Gre za možgansko bolezen, ki se načeloma pokaže pri starejših in lahko napreduje hitro, če se ne ukrepa. Do bolezni pride, ker de preneha delovanje živčnih celic v možganih in na žalost ta bolezen ni popolnoma ozdravljiva. Pri demenci bodo prizadete možganske funkcije, med katerimi gre največkrat za izgubo spomina. S tem se tudi največkrat povezuje demenca. Prav tako pa so lahko prizadete druge kognitivne sposobnosti, kot so mišljenje, razumevanje, orientacija in sposobnosti govornega izražanja. Simptome bolezni se lahko na več načinov izboljša, med katerimi je med drugim fizioterapija precej učinkovita.
Vrste demence
Čeprav je demenca skupno ime za bolezni, ki so povezane z izgubo spomina, pa jih v resnici delimo na štiri vrste. Med njimi je najbolj poznana in tudi najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vrsta prizadene okoli 60 odstotkov obolelih in zanjo je značilen upad miselnih sposobnosti in predvsem popolna izguba spomina.
Vaskularna demenca je za Alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša oblika demence. Zanjo je značilen upad kognitivnih sposobnosti in običajno se pojavi pri osebah, ki so bili žrtve več možganskih kapi.
Pri okoli 15 odstotkov obolelih z demenco, se bo pojavila bolezen z Lewyjevimi telesci. Gre za vrsto bolezni, kjer so simptomi precej podobni Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni. Torej pojavlja se izguba spomina in tresenje telesa, ki je za obolelega zelo neprijetno.
Najmanj pogosta oblika demence pa je frontotemporalna demenca, ki se pojavi le pri 5 odstotkih obolelih. Ta oblika demence se lahko pojavi že od 35. leta starosti. Tu oseba ne izgubi kratkoročnega spomina, ampak se spremeni osebnostno in se nenadoma začne neprimerno vesti.
Najpogostejši simptomi demence
Pri demenci se pojavljajo različni simptomi. Ker gre za simptome, ki jih je težko potrditi, je treba spremljati svoje stanje. Najprej se lahko opazijo le blagi simptomi, ki se kasneje slabšajo. Če opazite tudi lažje simptome, se je dobro posvetovati z osebnim zdravnikom, ki vas bo napotil na primerna testiranja.
Izguba kratkotrajnega spomina je najpogostejši in najbolj poznan simptom. Treba se je zavedati, da je pešanje spomina sicer normalni del staranja, vendar če se to dogaja pogosto se je dobro posvetovati z zdravnikom. Prav tako se je potrebno posvetovati z zdravnikom, če je izguba spomina večja.
Demenca se lahko kaže tudi kot zmanjšana koncentracija in težave z vsakodnevnimi opravili. To pomeni, da težko sledite navodilom, težje rešujete enostavne računske operacije ali pa se srečujete s težavami pri opravljanju enostavnih opravil, kot je telefoniranje ali pa kuhanje.
Pojavijo se lahko tudi zmedenost pri poznavanju datuma in ure, prepoznavanje barv, presojo razdalje ali celo zmedenost, ko se je potrebno odločati. Sem spada tudi pozabljanje in slaba presoja o osnovnih stvareh, kot je oblačenje in skrb za higieno.
Pri nekaterih se bo demenca pokazala tudi kot neprestano zalaganje predmetov, pa težave z govorom in pisanjem. Vse to lahko pripelje do umika iz družbe, saj je posamezniku težko slediti pogovoru in druženje z ljudmi. Kasneje je to vzrok za depresijo in hitro razdražljivost.
Razlogi za demenco in kako jo preprečiti
Demenca nastane zaradi sprememb v možganih. Za to so krive različne bolezni, ki uničujejo možganske celice. Da se demenca diagnosticira, je potrebnih kar nekaj testiranj in pregledov. Simptomi se pojavljajo postopoma, zato je potrebno spremljati spremembe, če se pojavljajo in stopnjujejo.
Razlogov za demenco je kar nekaj, predvsem pa so najpogostejši dejavniki starost in genetika. Prav tako pa na nastanek bolezni vpliva nezdrav življenjski slog, diabetes, povišan krvni tlak in depresija. Čeprav zdravila za preprečitev bolezni ni, pa jo lahko omilite ali pa zaustavite. Sem predvsem spada zdrava prehrana in fizična aktivnost. Prav tako pa je pomembna psihična aktivnost, kamor spada branje, reševanje križank, učenje tujega jezila ali novih spretnosti, kjer morate razmigati sive celice.
Zdravljenje demence
Zgodnja diagnoza in ustrezne terapije lahko močno upočasnijo napredek demence. Zelo pomembna je podpora svojcev in hitro ukrepanje pri diagnozi. Najprej zdravnik predpiše zdravila, ki pomagajo pri simptomih. Potem pa se lahko bolnik udeleži tudi različnih fizičnih in psihičnih terapij, ki bodo pomagale pri upočasnjevanju bolezni.
Demenca v zgodnji fazi je primerna za kognitivno rehabilitacijo, ki jo izvaja poklicni terapevt in bolnikov svojec. Tu gre za kratke naloge, kot je uporaba mobilnega telefona ali druga dejavnost. Tu mora bolnik uporabljati delujoče dele možganov, ki posledično pomagajo nedelujočim delom možganov. Prav tako se lahko bolnik udeleži terapij s kognitivno stimulacijo v skupinah. Tam se prav tako izvaja različne vaje, ki pomagajo pri reševanju problemov in izboljšujejo govorne sposobnosti.
Pri demenci pomaga tudi obujanje spominov s pomočjo fotografij ali pripovedovanjem zgodb iz preteklosti. S tem se izboljšuje splošno počutje in razpoloženje bolnika.
Fizioterapija pri demenci
Ena izmed oblik izboljšave fizičnega delovanja je fizioterapija. Ta pomaga pri bolnikovi mobilnosti, ravnotežju, koordinaciji in moči. Demenca lahko namreč vpliva na gibanje, ki bolniku še dodatno oteži življenje. Če se bo bolnik suvereno gibal in pri tem ne bo strahu, da bi padel ali se drugače poškodoval, to vpliva na končno počutje. Fizioterapija je tako idealna oblika terapije, da si bolnik izboljša samozavest in se kljub kognitivnim omejitvam vsaj brez večjih problemov giba.
