Krediti v švicarskih frankih so doživeli svoj epilog v letu 2023. Gre za kreditne pogodbe v švicarskih frankih, ki so se sklepale med letoma 2003 in 2008. Vrhovno sodišče je namreč pripoznalo ničnost kreditne pogodbe v valuti švicarski frank. To pomeni, da je kreditna pogodba v švicarskih frankih nična in se šteje, kot da nikoli ni obstajala. Vsaka pogodbena stranka mora drugi stranki vrniti tisto, kar je prejela na podlagi nične pogodbe. Vsak kreditojemalec je seveda že preplačal svoj kredit. Glavnica se bo kompenzirala, preplačila pa bodo banke morale vračati. Že veliko tožb zaradi kreditnih pogodb v švicarskih frankih je bilo uspešno rešenih.
V sklepu II Ips 201/2017 z dne 7. 5. 2018 se ugotavlja, da dolžnost močnejše (profesionalne) pogodbene stranke, da nasprotno stranko, tj. potrošnika, obvesti o vseh okoliščinah posla, ki bi lahko vplivale na uresničitev njegovih interesov, ne izhaja samo iz zakona, temveč tudi iz načela vestnosti in poštenja. Pojasnilna dolžnost banke v razmerju do stranke izhaja iz splošne obveznosti zagotavljanja informacij v predpogodbeni fazi, ki velja za vse poslovne subjekte ter izvira iz načela vestnosti in poštenja.
To načelo od banke, ki profesionalno opravlja storitve na finančnem področju, zahteva, da s svojo stranko deli informacije, ki so ključne za sklenitev posla, vključno s tveganji, ki jih prinaša. Te informacije morajo biti resnične in popolne, da se lahko stranka zanese nanje. Banka je obvezana, da ne posreduje neresničnih ali zavajajočih informacij, neodvisno od izraženega interesa stranke za tovrstne informacije.
Poleg tega velja, da je pogodbeni pogoj transparenten, če potrošniku omogoča, da ekonomske posledice tega pogoja oceni na podlagi jasnih in razumljivih meril. Relevantne informacije, ki jih je potrošnik prejel pred sklenitvijo pogodbe in med samim sklepanjem pogodbe, vključno z oglasi in obvestili, ki so bila dostopna med pogajanji, so pomembne. Evropsko sodišče je poudarilo, da morajo finančne ustanove posojilojemalcem zagotavljati informacije, ki jim omogočajo sprejemanje obveščenih in premišljenih odločitev, vključno z informacijami o potencialnih spremembah menjalnih tečajev.
Potrošnika trdita, da ju niso ustrezno obvestili o tveganjih pri najemu kredita v tuji valuti. Bančni svetovalec je poudarjal ‘ugodnost’ in ‘trdnost’ kreditnega ‘razmerja’, vendar nista bila opozorjena na možnost večjih nihanj tečaja in vpliva tovrstne situacije na njune finančne obveznosti. Čeprav je v kreditni pogodbi zapisano, da sta seznanjeni z rizikom najema kredita v tuji valuti, se tožeči stranki počutita zavedeni, ker nista prejeli ustrezne obrazložitve ali informacij, ki bi ju temeljito poučile o tveganjih, povezanih s kreditom v tuji valuti.
Vse navedeno kaže na to, da banka ni izpolnila svoje pojasnilne obveznosti, kot jo zahtevata zakon ter načelo vestnosti in poštenja.
Pomembno vlogo glede kreditov v valuti švicarski frank igra pojasnilna dolžnost
Po sodni praksi Sodišča EU ni dovolj, da se potrošnik zaveda le možnosti spremembe valutnega tečaja. Potrošniku je treba jasno sporočiti, zlasti v dolgoročnih pogodbenih odnosih, da se lahko valutni tečaj znatno spremeni in da ima lahko to pomembne negativne ekonomske posledice. Samo zavedanje o obstoju tveganja ne pomeni, da potrošnik dejansko razume celoten obseg tega tveganja. To pomeni, da lahko spremembe v valutnih tečajih postanejo tako obsežne, da povzročijo pomembne negativne ekonomske posledice, s katerimi bi potrošnik morda težko upravljal.
Evropsko sodišče poudarja, da morajo biti pojasnila dovolj jasna, da povprečen potrošnik razume dejanski obseg valutnega tveganja in možnost pomembnih sprememb menjalnih tečajev. Prav tako mora potrošnik razumeti, da pogodbeno razmerje vključuje tveganja, ki bi ob znatnem padcu domače valute lahko postala težko obvladljiva.
Ničnost kreditne pogodbe v švicarskih frankih
To stališče je usklajeno tudi s stališčem Sodišča EU, ki je poudarilo, da se pogodbeni pogoj, ki je označen kot ‘nepošten’, praviloma obravnava kot neveljaven, kar pomeni, da nima učinka na potrošnika.
Posledica sodne ugotovitve, da je določen pogoj nepošten, je običajno obnovitev pravnega in dejanskega položaja potrošnika, kot bi bil brez tega pogoja. To vključuje tudi določitev pravice potrošnika do povrnitve koristi, ki jih je prodajalec ali ponudnik neupravičeno pridobil na račun potrošnika zaradi omenjenega nepoštenega pogoja.
