Naprava, ki meri dve ključni vrednosti arterijskega pritiska, in sicer sistolično vrednost ter diastolično vrednost, se imenuje merilec krvnega tlaka. Sistolična vrednost se meri v trenutku, ko je tlak v žili najvišji, in se imenuje tudi zgornja vrednost krvnega tlaka. Nasprotno se diastolična vrednost izmeri v trenutku diastole, ko je srce v fazi sprostitve, in predstavlja spodnjo vrednost krvnega tlaka. Poleg tega merilec krvnega tlaka tudi zazna pulz srca, kar pomeni število srčnih utripov na minuto. Pri odraslih so normalne vrednosti srčne frekvence običajno med 60 in 100 utripov na minuto.
Sestava in delovanje merilnika krvnega tlaka
Merilec krvnega tlaka, ki je primeren za domačo uporabo, je sestavljen iz več komponent. Osrednji del je manšeta, ki jo ovijemo okoli nadlakti ali zapestja. Manšeto povezuje z merilno enoto sfigmomanometra, ki vsebuje baterijo in ekran, kjer lahko preberemo izmerjene vrednosti krvnega tlaka. Pomembna sestavina je tudi cev, ki omogoča napolnitev manšete. Ko se manšeta napihne, stisne roko in začasno zaustavi pretok krvi v roko. Nato merilec krvnega tlaka počasi spušča zrak iz manšete, kar postopoma izenači tlak v manšeti s tlakom v arteriji. To vodi do delnega odprtja arterije in ustvarjanja vibracij v pretoku krvi, ki jih merilec krvnega tlaka zazna kot sistolični krvni tlak. Ko tlak v manšeti doseže diastolični arterijski tlak, vibracije prenehajo, saj je tok krvi v arteriji laminaren. Tudi to stanje merilec krvnega tlaka zazna in zabeleži kot diastolični krvni tlak.
Manualni in avtomatski merilniki krvnega tlaka
Pri merjenju krvnega tlaka obstajata dve osnovni vrsti merilnikov: manualni in avtomatski. Nekateri zdravniki uporabljajo manualne merilnike, pri katerih sami s pomočjo merilnika in stetoskopa izmerijo krvni tlak. Manualni merilniki se lahko razdelijo na aneroidne (brez živega srebra) in živosrebrne. Vendar niso primerni za domačo uporabo, saj zahtevajo posebno znanje in izkušnje pri uporabi.
Prednost avtomatskih merilnikov za domačo uporabo
Za domačo uporabo se priporoča avtomatski merilec krvnega tlaka, ki samodejno odčita arterijski tlak. Te naprave omogočajo preprosto in udobno merjenje krvnega tlaka, kar jih naredi idealne za vsakodnevno uporabo. Za večjo natančnost in zanesljivost pa lahko rezultate meritev pokažete svojemu zdravniku, ki jih lahko primerja s svojimi meritvami. Poleg tega ima avtomatski merilec krvnega tlaka tudi druge koristne funkcije, kot je shranjevanje meritve v samem aparatu. To omogoča, da lahko preverite prejšnje meritve in spremljate spremembe v času. Nekateri modeli omogočajo tudi ločeno shranjevanje meritev za več uporabnikov, če aparat uporabljajo različni člani družine.
Dodatne funkcije avtomatskih merilnikov krvnega tlaka
Avtomatski merilniki krvnega tlaka lahko vključujejo tudi dodatne funkcije, ki izboljšajo uporabniško izkušnjo. Na primer, nekateri modeli imajo funkcijo govora, kar je koristno za tiste, ki imajo težave z vidom. Poleg tega lahko nekateri merilniki zaznajo in opozorijo na neredno bitje srca, kar je pomembno za tiste, ki imajo srčne težave. Nekateri modeli omogočajo povezavo preko Bluetootha ali Wi-Fija, kar omogoča enostavno prenašanje in shranjevanje meritev na pametnih napravah. In nenazadnje, avtomatski merilniki krvnega tlaka vas tudi opozorijo v primeru odstopanja od priporočenih vrednosti krvnega tlaka, kar vam lahko pomaga pri skrbi za vaše zdravje.
Mesto merjenja krvnega pritiska
Merilnike krvnega tlaka lahko razvrstimo glede na mesto, kjer pritrdimo manšeto za merjenje krvnega tlaka. Obstajajo nadlaktni in zapestni merilniki. Nadlaktne naprave veljajo za zanesljivejše, zato tudi Ameriško združenje za srce priporoča merjenje krvnega tlaka z nadlaktnimi merilniki, kadar je to mogoče. Zapestni merilniki so običajno manjši in nimajo cevi med manšeto in aparatom, zato so lažji za uporabo in prenašanje. Ključno je primerjanje izmerjenih vrednosti z vrednostmi, ki jih izmerijo v ambulanti.
Napotki za pravilno merjenje krvnega tlaka
Za pridobitev pravilnih vrednosti krvnega tlaka je ključno upoštevati standardizirana navodila, ki jih določajo zdravniška združenja. Pred meritvijo je treba sedeti mirno na stolu s hrbtno oporo vsaj 5 minut. Pravilna izbira velikosti manšete je pomembna, saj bo preozka manšeta pokazala višje vrednosti krvnega tlaka, prevelika pa nižje vrednosti. Manšeto je treba namestiti na golo kožo in jo pritrditi rahlo nad komolčno gubo, dovolj tesno, da lahko pod njo vstavimo prst. Med meritvijo mora komolec, kjer merimo tlak, počivati na mizi. Med samim merjenjem je pomembno, da smo sproščeni in ne govorimo, saj lahko to vpliva na izmerjene vrednosti.
Arterijska hipertenzija
Arterijska hipertenzija je pogosta in resna bolezen, ki jo zaznamuje kronično visok krvni tlak. Skoraj polovica odrasle populacije se sooča s to težavo, pri čemer pogostost narašča s starostjo. Krvni tlak se meri kot dve vrednosti: sistolični tlak, ki predstavlja tlak v arterijah ob iztisu krvi iz srca, in diastolični tlak, ki prikazuje tlak v arterijah med relaksacijo srca. Obe vrednosti sta pomembni za oceno primernosti arterijskega pritiska.
Diagnoza hipertenzije
Diagnoza arterijske hipertenzije ni postavljena le na podlagi enkratne meritve, temveč zahteva vsaj dve ambulantno izmerjeni vrednosti, ki sta višji od 140/90 mmHg. V domačem okolju se meje za diagnosticiranje arterijske hipertenzije rahlo znižajo, na 135/85 mmHg.
Spremljanje in posledice visokega krvnega tlaka
Priporočljivo je, da osebe z normalnim krvnim tlakom vsaj enkrat letno izmerijo svoj krvni tlak. To omogoča zgodnje odkrivanje morebitnih sprememb in omogoča ukrepanje za normalizacijo vrednosti. Pomembno je vedeti, da se visok krvni tlak pogosto imenuje “tihi morilec”, saj običajno ne povzroča opaznih simptomov, ki bi opozarjali na težavo. Vendar pa lahko dolgoročno povečan krvni tlak predstavlja glavno tveganje za možgansko in srčno kap ter lahko poškoduje delovanje ledvic in drugih organov.
